»Ker je že v naslovu projekta 'knjiga', je bila ljubezen do knjige zagotovo temeljnega pomena tako pri izbiri potencialnih udeležencev kot tudi pri njihovem notranjem vzgibu, zakaj so se odločili za sodelovanje z nami.«
»Vsa leposlovna dela, tako dokumentarni roman Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka, kot tudi pesniško zbirko Miljane Cunta Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo in Molièrovo komedijo Šola za žene smo na delavnicah predstavili kot izhodišče določene tematike.«
»Čeprav so največ zanimanja za novodobno tehnologijo pokazali prav pri zvočnih knjigah, pa so si bili v veliki večini enotni, da je ni čez tiskano knjigo, ki jo lahko držiš trdno v svojih rokah, jo listaš in vonjaš duh papirja.«
»Skupni so jima skrb za plemenitenje duha s kulturo, raziskovanje našega prostora, nudenje mladim talentom možnosti, da se razvijajo, in odkrivanje novih kulturnih, literarnih ter glasbenih svetov.«
»Želeli smo si osvežitev samospeva, da nista samo glas in klavir, ampak da pišejo za glas – sopran ali bariton – in spremljavo, kot je partnerstvo v komorni igri saksofon, viola, violončela ali klavir.«
»Jaz se moram na svoje noge postaviti, drugače ne bodem srečen. Moj duh ne more in noče mirovati, on nij ustvarjen za pokojno življenje, nego za hrepenenje, iskanje, borenje …«
»Razgrinjanje v teh delih se ne omejuje le na enkratnost pojava, ampak sledi tudi njegovemu odsevu v poznejših slovenskih duhovnih tokovih. Skozi monografije odgrinjamo tančice skrivnosti doslej manj znanega in odkrivamo nova spoznanja o sicer že znanih dogodkih, dosežkih ali osebnostih. Namen zbirke Odstiranje je, da dodamo čim več novih spoznanj v slovensko duhovno zakladnico.«
»Ob pretresljivih dogodkih, ki potekajo v Ukrajini, in ob prihodu beguncev med nas smo se v Sloveniji zavedli, kako malo poznamo ukrajinsko razburkano zgodovino, kako neznane so nam njena visoka literatura, dosledno izpeljana slovnica jezika ter tudi njena širša kultura.«
»Pa vendar je v slovenski kulturni zgodovini 'ukrajinski Prešeren', Taras Sevčenko, vplival na slovenske romantike, predvsem na Matijo Čopa, in na naše narodne buditelje, na primer Janeza Evangelista Kreka, ter tudi na pesnike, posebno še na Otona Zupančiča.«
»Slovenska matica ima torej 156-letno tradicijo nepretrganega kulturnega in znanstvenega dela, kar je za tovrstna združenja redkost tudi v evropskem okviru.«
»Živimo v času, ko se pred našo nacijo in državo postavlja vprašanje, kako naj ponosno, samozavestno gradimo naš nacionalni značaj, da to ne bi preraslo v nacionalno aroganco ali celo nacionalizem, ampak v potrebno samozavest, samozavedanje.«
»Kako naj gradimo čvrste stebre državne suverenosti, da ne bi kdo mislil, da smo začeli tako močno dvomiti o evropski ideji, da se že pripravljamo na njen zaton.«
»Tiste, ki danes ustvarjajo bolj zahteven pogled v prihodnost narodove usode, nacionalne in državne, pozivam, da se s temi vprašanji intelektualno in politično ukvarjajo.«
»Želim, da kot matica v uljnjak, v zakladnico narodovega kulturnega bogastva nosi, kar ta narod ustvarja duhovno najboljšega, najbolj žlahtnega in trajnega.«
»Ena izmed teh vrednot je očitno prepoznavanje pomena Slovenske matice, saj res ni običajno, da bi najvišji slovenski zakonodajni organ sprejel zakon z vsemi glasovi za.«